Kakšna je razlika med cevjo iz nerjavečega jekla ASTM A213 in A269?
Pustite sporočilo
Standard ASTM A213 se uporablja predvsem za brezšivne cevi iz feritnega in avstenitnega legiranega jekla za visokotlačno opremo, kot so kotli, pregrevalniki in toplotni izmenjevalniki. Primeren je za delovna okolja pri visokih temperaturah in zahteva, da imajo jeklene cevi dobro toplotno odpornost in mehanske lastnosti.
Standard ASTM A269 je primeren za brezšivne in varjene avstenitne cevi iz nerjavečega jekla za splošne namene. Zahteve tega standarda so nižje od zahtev A213. Uporablja se predvsem v normalnih in nizkotemperaturnih okoljih in je primeren za različna industrijska in civilna področja, kot so ladjedelništvo, čiščenje morske vode, tlačne posode itd.
Kako razlikovati med cevmi iz nerjavečega jekla ASTM A213 in A269?
Glavne razlike med cevmi iz nerjavečega jekla ASTM A213 in A269 so naslednje:
Standard A213 ima visoke zahteve glede mehanskih lastnosti in odpornosti proti koroziji cevi iz nerjavečega jekla, da ustrezajo specifičnim okoljem visoke temperature in visokega tlaka.
Standard A269 ima visoke zahteve za čistočo in natančnost notranjih in zunanjih površin cevi, na primer natančnost svetlo žarjene cevi razreda BA lahko doseže ±0.05 mm2.
A213 se večinoma uporablja za izdelavo turbinskih lopatic in drugih komponent v visokotemperaturnih delovnih okoljih, medtem ko je ASTM A269 primeren za cevi iz nerjavečega jekla za splošno odpornost proti koroziji in uporabo pri nizkih ali visokih temperaturah.
Natančneje, standard ASTM A213 je primeren za brezšivne in varjene cevi iz avstenitnega nerjavečega jekla z večjimi premeri, ki se običajno uporabljajo v industrijskih aplikacijah v delovnih okoljih z visoko temperaturo. Standard ASTM A269 je primeren za brezšivne in varjene avstenitne cevi iz nerjavečega jekla z manjšimi premeri, ki so primerne za splošno odpornost proti koroziji in uporabo pri nizkih ali visokih temperaturah, kot so plinovodi, medicina in druga področja.
