Hrapavost cevi iz nerjavečega jekla
Pustite sporočilo
Hrapavost cevi iz nerjavečega jekla
Razdalja (valovna razdalja) med njegovima vrhovoma ali dvema dolinama je zelo majhna (pod 1 mm) in spada v mikro geometrijsko napako. Manjša kot je površinska hrapavost, bolj gladka je površina.
Površinska hrapavost je običajno posledica uporabljene metode obdelave in drugih dejavnikov, kot so trenje med orodjem in površino dela med obdelavo, plastična deformacija kovine površinske plasti med ločevanjem odrezkov in visokofrekvenčne vibracije v procesnem sistemu. Zaradi različnih metod obdelave in materialov cevi iz nerjavečega jekla so globina, gostota, oblika in tekstura sledi, ki ostanejo na obdelani površini, različne.
Površinska hrapavost je tesno povezana z lastnostmi ujemanja, odpornostjo proti obrabi, utrujenostno trdnostjo, kontaktno togostjo, vibracijami in hrupom mehanskih delov itd. ter pomembno vpliva na življenjsko dobo in zanesljivost mehanskih izdelkov. Na splošno se za označevanje uporablja Ra.


Hrapavost stene cevi iz nerjavečega jekla se običajno nanaša na absolutno hrapavost (ε) in relativno hrapavost (ε / D).
Relativna hrapavost se nanaša na razmerje med višino izbokline hrapavosti (absolutna hrapavost) ε stene cevi in notranjim premerom D cevi.
Absolutna hrapavost predstavlja povprečno višino štrlečega dela notranje stene cevi. Pri izbiri je treba upoštevati dejavnike, kot so korozija, abrazija, luščenje in uporaba tekočine na steni cevi. Na primer, za brezšivne jeklene cevi, ko je tekočina naftni plin, nasičena para, suh stisnjen zrak in druga manj korozivna tekočina, je mogoče izbrati absolutno hrapavost ε=0.2 mm; pri transportu vode, če gre za kondenz (z zrakom), lahko izberete ε=0.5mm; za čisto vodo, ε=0.2mm; za neobdelano vodo, ε=0.3-0.5mm; za kisline, baze in druge bolj korozivne tekočine lahko izberete=1 mm ali več.







