Oblikovalni elementi iz avstenitnega nerjavnega jekla
Pustite sporočilo
Oblikovalni elementi iz avstenitnega nerjavnega jekla
Cev iz nerjavečega jekla je zlitina na osnovi železa z masnim deležem legirnih elementov od 12 % do več kot 50 %. Legirni elementi vplivajo na stabilnost avstenitne, feritne in martenzitne faze, s čimer vplivajo na ravnotežno razmerje med fazami, povezano s stabilnostjo. Elemente, dodane nerjavnemu jeklu, lahko razdelimo na elemente, ki tvorijo stabilen ferit, in elemente, ki tvorijo stabilen avstenit. Martenzit je proizvod fazne transformacije, ki nastane, ko se avstenit ohladi z visoke temperature na nizko temperaturo. Če avstenit ne nastane pri visoki temperaturi, martenzitna faza ne bo nastala pri nizki temperaturi.


Avstenitne cevi iz nerjavečega jekla vsebujejo visoko vsebnost niklja in druge elemente, ki tvorijo avstenit, ki spodbujajo nastanek avstenitne faze, zaradi česar so stabilne pri sobni temperaturi ali celo nižjih temperaturah. Feritne brezšivne cevi iz nerjavnega jekla vsebujejo elemente, ki oslabijo tvorbo avstenita, kot je visoka vsebnost kroma, zaradi česar je ferit prevladujoča fazna komponenta. Martenzitna cev iz nerjavečega jekla ima pri visokih temperaturah avstenitno strukturo. Vendar je ta avstenit nestabilen in se med ohlajanjem transformira. Mikrostrukturo cevi iz nerjavnega jekla je mogoče nadzorovati z ravnovesjem med elementi, ki tvorijo avstenit, in elementi, ki tvorijo ferit. Prilagoditev ravnovesja med obema elementoma igra pomembno vlogo pri mehanskih lastnostih, odpornosti proti koroziji in varljivosti cevi iz nerjavnega jekla.
Dodajanje aluminija, titana, bakra in molibdena brezšivnim cevem iz nerjavečega jekla lahko spodbudi reakcijo padavin in okrepi jeklo. Brezšivne martenzitne cevi iz nerjavečega jekla s precipitacijskim utrjevanjem (PH), ki vsebujejo Cu, AI in Mo, lahko po toplotni obdelavi dosežejo mejo tečenja pri sobni temperaturi, ki presega 1375MPa (200k8i). Brezšivne cevi iz avstenitnega nerjavnega jekla pogosto vsebujejo titan in aluminij, da tvorijo izločevalne faze nikelj-titan in nikelj-aluminij, ki delujejo podobno kot faze ojačitve izločanja v superzlitinah na osnovi niklja. Aluminij je tvorec ferita v trdni raztopini, medtem ko je baker šibek tvorec avstenita. Oborine s sestavo, ki je blizu čistemu bakru, se lahko uporabljajo za utrjevanje martenzitnih jekel, kot je jeklo 174PH. Elementi, ki tvorijo ferit, vključujejo: krom, molibden, silicij, niobij, titan, aluminij, vanadij in volfram. Elementi, ki tvorijo avstenit, vključujejo: nikelj, mangan, ogljik, dušik, baker in kobalt.







